Ko so Nemci pomladi 1940 čez Ardene uleteli v Belgijo in naprej v Francijo, je bilo to nekaj čisto drugega kot 26 let prej, v prvi svetovni vojni. Blitzkrieg je temeljil na izjemni mobilnosti pehote, pa tudi pomožnih enot in vse do oklepnikov. No, kako se je končalo 1940 s čudežem pri Dunkerku in okupacijo Francije, vemo, seveda pa v okupirano Francijo Nemci niso prišli le na dopust, pač pa so začeli veselo izkoriščati vse, kar jim je bilo na voljo – tudi avtomobilsko industrijo.

Avtomobilske tovarne, med njimi tudi stoletnik Citroen, so bile prisiljene izdelovati vozila za nemške potrebe in šef Citroena Pierre Boulanger nad tem ni bil pretirano navdušen. Seveda niso mogli enostavno reči, da ne bodo delali, lahko pa so delali zelooooo poooočasi.

A to, da so Francozi pri Citroenu naenkrat postali zelo leni in neučinkoviti delavci, ni bilo toliko ključno kot drobne ideje, s katerimi so sabotirali svoje izdelke. Ena od idej Boulangerja je bila prirejena šipka za merjenje olja. Za vse mlade čitavce, ki redko kdaj pogledajo pod motorni pokrov, to je tista retro paličica, ki sega v motor, natančneje v karter in z zarezami pokaže, koliko je olja v motorju. In če ne maraš Nemcev, spodnjo zarezo za minimum olja premakneš še nekoliko nižje. Tako so Citroenovi tovornjaki T45 za Wermacht imeli zanimivo serijsko napako.

Nemški mehaniki, ki so skrbeli za vozila, niso mogli razumeti, zakaj je po nekaj časa zaribal motor, olja pa je bilo v njem še vedno dovolj. Posledično so s tem Francozi zelo premeteno spravljali Nemce ob živce, ko so se tovornjaki, tudi ob najbolj neprimernih trenutkih, kvarili bolj kot bi se drugače.