V dobi, ko so pri manjših Alfah vladali štirivaljni bokserji, je v Milanu nastal tudi prototip, s katerim je Alfa nameravala stopiti v rally v skupino B.
Sprint je bil kupe, ki ga je zrisal Italdesign na osnovi Alfasuda in na Alfinem sporedu že od 1975 pa vse do 1989. Ko se je 1982 ustanovila skupina B, je rally postal privlačen za številne nove proizvajalce, tudi Alfo.
6C je bil narejen na osnovi Alfasuda Sprint, a opremljen z 2,5-litrskim šestvaljnikom iz Alfette GTV6, ki je bil nameščen sredinsko za sprednjima sedežema in povezan s petstopenjskim menjalnikom. Ta formula se je hitro pokazala za uspešno in konkurenčno Lanciji 037. Sprint 6C se je zdel zelo dobro orožje za Alfin aktivni vstop rallya v osemdesetih. A razvoj skupine B je šel naprej izjemno hitro in turbo motorji, štirikolesni pogon in vse kar sodi zraven, je bil za Alfo preveč. Solidno zasnovan koncept je hitro postal zastarel. V začetku 80-ih je bila znamenita italijanska tovarna na robu propada in rally je naenkrat postal povsem nepomemben. Dogodki 1986 so privedli tudi do konca skupine B in tudi Sprint 6C je šel le še naravnost v Alfin muzej.

O samem avtomobilu je bilo zelo malo znanega. Dolgo časa se je ugibalo, ali je obstajal le en primerek v dveh evolucijah ali dejansko dva prototipa. No, zdaj je potrjeno, da obstajata dva originalna Sprinta 6C, prvi z notranjostjo faze 1 in drugi z bolj radikalnim zaključkom zadnjega spojlerja in notranjostjo faze 2 (prenova 1983).
Prvi prototip je bil predstavljen javnosti v Monzi 1982 in je bil občutno razširjen na blatnikih z lučmi in odbijači faze 2, ki je prišla naslednjo pomlad. Nekateri elementi v notranjosti so ostali od faze 1, obvolanske ročice, merilniki in kljuke na vratih.

Drugi prototip je bil precej bolj radikalnega videza z originalnim velikim vzvratnim ogledalom, medtem ko je imel prvi majhna aerodinamična vzvratna ogledala. Z njega so sneli tudi stranske zadnje šipe in jih nadomestili s plastiko, zadnji odbijač pa je dobil dve meglenki in par izpušnih cevi. Notranjost je bila v celoti prevzeta od serijskega modela po prenovi (faza 2).
V prvem prototipu je motor razvijal 158 konjev, kar je za manj kot tono težak štirimetrski kupejček pomenilo, da do stotice pospeši v spodobnih šestih sekundah. Avto je bil obut v 15-palčne Pirellijeve gume 205/50 spredaj in 225/50 zadaj.
Medtem ko je drugi prototip na voljo na ogled v Alfinem muzeju, je prvi zložen med številnimi eksponati v skladišču in čaka na boljše čase, njegova notranjost je splesnila, podvozje in motor pa sta prekrita z rjo.

Za konec je treba povedati, da je Sprint še danes priljubljena zbirateljska Alfa in da ima moja malenkost dva primerka, z enim smo pred davnimi leti tudi dirkali na slovenskih GHD. Seveda pa so daleč od tega, kar so si Italijani zamislili pred skoraj 40 leti za naskok na svetovni rally v skupini B.

