Črna statistika je bila v Nemčiji v tistem času zelo slaba. Leta 1955 so zabeležili kar 15 tisoč smrtnih primerov v prometu, ki so bili povečini posledica previsoke hitrosti, policisti pa takrat še niso imeli pravega orožja za preventivo. Dve leti kasneje so uzakonili omejitev hitrost v naseljih na 50 km/h, a tudi to ni pretirano zaleglo.

Štiri leta kasneje so prvič preskusno uporabili za tiste čase zmogljiv in sodoben merilnik hitrosti podjetja Telefunken z oznako VRG2. Šlo je za dve škatli, ki so jih postavili pred avtomobil, v katerem je sedel policist operater in ročno sprožal meritve. Ena od škatel je posnela fotografijo avtomobila, druga pa je izvedla meritev hitrosti. Že v prvem dnevu obratovanja je omenjeni merilnik beležil za policijo dobre rezultate, saj so ujeli preko 250 prehitrih voznikov. Kot zanimivost velja dodati, da je naprava takrat stala 20 tisoč nemških mark.